Author Archive: Maja Monrue


ČAS JE
Ljubezen je lahko tako čista in tako potrpežljiva, da je njen pogled nežen in ponuja brezpogojno zavetje. Življenje z ljubeznijo je zato preprosto. Ampak v tej preprostosti je tudi lepo. Ponuja nekaj, kar človek potrebuje bolj kot karkoli drugega. Svobodo. Svobodo, da je lahko takšen, kot je. In veste, tukaj se skriva resnična sreča… v […]
Continue Reading

KDO JE KRIV ZA TO, DA SI NE UPAMO BITI TO, KAR SMO?
Kaj pa, če preveč kompliciramo? Kaj pa, če je problem v tem, da preprosto preveč kompliciramo? Da smo zakomplicirali celo svoje življenje. Celo družbo. Cel svet. Pomislite. Ko posije sonce, s svojimi žarki oplazi opečnate strehe in poboža zelene krošnje. Z listov in opeke obriše kapljice narave ter jih ogreje za novi dan. Kaj pa […]
Continue Reading

POROKA IZ LJUBEZNI
Nisem si mislila, da bom jokala. Nikoli ne jočem zaradi sreče ali srčne ganjenosti, zakaj bi torej zdaj? Še posebej sem bila prepričana v to, ker je najino leto bilo vse prej kot pa nekaj lepega. Bilo je divje in hladno… nalagalo nama je bremena, ki si jih pari po navadi delijo, a midva si […]
Continue Reading

RADOST PUVANJA … IN ŽIVLJENJA
Na morju sem. Na terasici prikupne retro počitniške hiške prijateljev, ki so bili dobrodušni in so nam jo odstopili za deset dni, ker smo trenutno malo na tesnem z denarjem. Zakaj, ker »puvamo« (za vse tiste, ki izraza ne poznate, pomeni, da gradimo hišo). Ta izraz je res smešen in sploh ne zveni pomenu ustrezno…ko […]
Continue Reading

MAJINA POEZIJA: Ciklus: Medtem, ko je živela
Iluzija Nekje v oddaljenih melodijah igra tudi najina glasba. Tam daleč, v čutnih fantazijah, vedno znova, zgodi se preobrazba. Postaneš ves in samo moj, neopisljiv je ta čustveni napoj. Kako primeš, kako začutim, kako le tebe in tvoje bistvo čutim! Ko skozi naju tisoče se iskric kreše, a prav tako pa mir v naju suvereno […]
Continue Reading

NOVOLETNI JAZZ V BESEDAH – Ti veš, kaj hočeš?
Tako lepo bi bilo sedeti ob morju in brati knjigo. Ne bi bilo prevroče, ker bi bil ravno tisti lep prehodni čas, med pomladjo in poletjem, in ne bi bilo gneče, iz istega razloga. Iz ne preveč oddaljenega bara, s prijaznim, na domačinski način šarmantnim, natakarjem, bi se na lahni sapici igrivega vetra pretegoval swingovski […]
Continue Reading

MAMIN ČAS JE DRUGAČEN
Uh, je že skoraj zima, kdaj pa je bila jesen? Kdaj so drevesa pisano pobarvala svoje frizure? In kdaj je moker zrak podrgnil ob sivino dunajskih ulic? Ne spomnim se. Tudi se ne spomnim točnega trenutka, ko sem v našem parku zagledala več vran kot običajno, čeprav sem prav ta trenutek vsako leto posebej zapisala […]
Continue Reading

SVA ŠLA RODIT – resnična porodna zgodba
Velika zgodba o prihodu Velikega Filipa Zame je porod najprej predstavljal vrhunec mučenja telesa. To je v času nosečnosti terorizirano s strani hormonov in procesov, ki ga za nekaj časa spremenijo v velikansko komoro in ga mnogokrat potem, ko je že vse mimo, v tej obliki tudi pustijo. Porod je bil zame ultimativni trenutek ženskega trpljenja […]
Continue Reading

DUNAJSKA MAMI – 1.del
O tem, kako na Dunaju preživeti nosečnost, porod in frišno starševstvo. Da ne bi svojih izkušenj delila s svetom, bi bilo prav nemogoče. Kot pisateljica se namreč čutim zavezano, da pišem in svoje pisanje delim z bralci. Po navadi pišem povsem intuitivno, toda tokrat, sem se odločila, bom vključila zraven nekaj surovih tehničnih informacij, saj […]
Continue Reading

ESEJ O ZDAJ – tekmovalni esej za Najboljši slovenski esej 2017
»Kaj pa Vi počnete?« me vprašajo radovedni obrazi, ko se moj moški predstavi kot gradbeni inženir ene izmed najbolj stabilnih avstrijskih korporacij. »Jaz pa sem pisateljica,« jim odgovorim in nato opazujem njihovo grimaso, ki se skuša obdržati v pristnem navdušenju, vendar kljub temu nekje iz ozadja priznava zmedo polno vprašanj tipa »pa se od tega […]
Continue Reading

PISMO Z DUNAJA
Nekega dne sem sanjala o svoji deželi. Lepi, mirni, tako neokrnjeni, kadar si jo predstavljam v zeleni barvi, po drugi strani pa tako ranjeni, kadar pomislim na ljudi in njihove bolečine. V teh sanjah je Slovenija bila spet tako čarobna kot včasih, ko sem se je ponosno veselila z otroškimi očmi. Bila sem spet del […]
Continue Reading

ZAKAJ JE VALENTINOVO POMEMBNEJŠE OD MARTINOVEGA – in nekaj malega o samskosti
Priznam. Ta zapisek sem se spravljala pisati s takšnim zagonom, kot se najstnik spravi k čiščenju kopalnice. Pa ne zato, ker ne bi imela navdiha, pač pa zato, ker vem, da marsikdo ne bo razumel, kaj v bistvu hočem povedati. Toda, uspelo mi je, še ravno v zadnjem trenutku, da sem ga lahko objavila na […]
Continue Reading